FSK Centri
FSK centri:
“Centri slovanskih kultur so postali vozlišča srečevanj z uporabniki, strokovno in splošno javnostjo, radovedneži, ki si želijo spoznati novodobne Slovane, in vseh, ki iščejo nove poti na poti v prihodnost”
FSK CENTER RADLJE OB DRAVI
Radlje ob Dravi/Slovenija
Od leta 2014
Prvi center Foruma slovanskih kultur je bil odprt ob 10. obletnici ustanove in v okviru dogodkov pod skupnim imenom Čista 10-ka!. Odprla stag a Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi in Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur.
FSK CENTER MOSKVA
Moskva / Rusija
Od leta 2016
Mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je v sodelovanju z Vserusko knjižnico za tujo literature Rudomino v ruski prestolnici, v prisotnosti veleposlanikov iz številnih slovanskih držav v Moskvi, odprla Center slovanskih kultur. Gre za center, v katerem se bo, tako preko knjig kot preko pestrega programa, ohranjala ter predstavljala kulturna dediščina slovanskih držav.
Slavnostni trak je dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, v prisotnosti Mihaila Švidkoja, posebnega odposlanca ruskega predsednika za mednarodno kulturno sodelovanje, prerezala z Allo Manilovo, namestnico ministra za kulturo Ruske federacije in Vadimom Dudo, direktorjem Rudomine.
The ceremonial ribbon was cut by the Alla Manilova, Deputy Minister of Culture of the Russian Federation, Andreja Rihter, Director of the Forum of Slavic Cultures, and Vadim Duda, Director of Rudomino Library, in the presence of Mikhail Shvydkoy, special representative of the Russian President for cultural cooperation.
NOVICE
FSK na Slovenskih dnevih knjige
Forum slovanskih kultur je sodeloval v programu Slovenskih dnevov knjige v Mariboru in Ljubljani s pogovoroma stoti knjigi, ki je izšla v zbirki Sto slovanskih romanov, srbskem prevodu romana Filio ni doma Berte Bojetu.
FSK na Slovenskih dnevih knjige
FSK bo na Slovenskih dnevih knjige v petek, 7. junija, ob 12. uri na vrtu Lili Novy na Tomšičevi 12 v Ljubljani predstavil 100. knjigo v zbirki Sto slovanskih romanov – roman Filio ni doma Berte Bojetu Boeta.
Poslovil se je pisatelj Marjan Tomšič
Marjan Tomšič velja za najznačilnejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma. Pisal je romane, novele, črtice, pa tudi mladinska dela ter humoreske in za svoja dela prejel vrsto nagrad, leta 1991 tudi nagrado prešernovega sklada. Osrednji del njegovega ustvarjalnega opusa predstavljajo prozna dela z istrsko motiviko, ki so to slovensko pokrajino postavila na literarni zemljevid. Mednje sodi tudi roman Zrno od frmentona (1993), ki je uvrščen v zbirko Sto slovanskih romanov.