Zbirka 100 slovanskih romanov je mednarodni literarni program promocije sodobne slovanske književnosti, ki je nastala po padcu Berlinskega zidu. Predstavlja izjemno uspešen primer literarne izmenjave med slovanskimi kulturami, ki tke tesne vezi med slovanskimi pisatelji, prevajalci in bralci. S premišljenim izborom dvanajstih najboljših romanov iz držav partneric – Belorusije, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Rusije, Slovaške, Slovenije in Srbije – zapolnjuje literarno vrzel sodobne slovanske književnosti ter z bogatim literarnim opusom prinaša osvežitev v slovansko literaturo.

Forum slovanskih kultur z zbirko 100 slovanskih romanov skrbi, da se imena najbolj izpovednih slovanskih literatov iz ene znajdejo tudi na knjižnih policah drugih slovanskih držav. V okviru zbirke je v medsebojnih prevodih v slovanskih jezikih doslej izšlo več kot 65 knjig več kot 100 avtorjev iz slovanskih držav s pomocjo založniških hiš:

IZBOR ROMANOV PO DRŽAVAH

 

Dragan Velikić, letošnji prejemnik nagrade vilenica
Letošnji vileniški nagrajenec je srbski pisatelj Dragan Velikić, čigar največkrat nagrajeni roman Rusko okno je del zbirke 100 slovanskih romanov in je bil v njenem okviru preveden v slovenščino in makedonščino.
Bratislava nova postaja razstave 100 slovanskih romanov
Razstavo 100 slovanskih romanov so v središču Bratislave slavnostno odprli dr. Ľubica Laššáková, ministrica za kulturo Republike Slovaške, dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur in Silvia Stasselová, generalna direktorica Univerzitetne knjižnice v Bratislavi.
Zbirka 100 slovanskih romanov se širi
Pri makedonski založbi Slovo, makedonskem izdajatelju zbirke 100 slovanskih romanov, sta v prvi polovici letošnjega leta v zbirki izšla dva nova naslova.
100 slovanskih romanov s Suzano Tratnik v središču Sankt Peterburga
V Forumu slovanskih kultur so v okviru prve predstavitve na Mednarodnem knjižnem salonu v Sankt Peterburgu odprli razstavo 100 slovanskih romanov, slovenska pisateljica, Suzana Tratnik, pa je poskrbela, da se je slovenska beseda ne le videla, ampak tudi slišala na glavni ulici, Nevskem prospektu.