Drago Jančar

Drago Jančar je delal kot novinar, filmski dramaturg in urednik. V letih 1987 – 1991 je bil predsednik slovenskega PEN. V tem času je veliko prispeval k demokratizaciji Slovenije. Velja za najbolj prevajanega in v svetu znanega slovenskega pisatelja. Njegovi romani, novele in drame so prevedeni v skoraj trideset jezikov. Nekateri kritiki ga označujejo kot »seizmologa kaotične zgodovine.« Dobil je vrsto domačih in mednarodnih nagrad, med njimi evropsko Herderjevo nagrado za literaturo (2003), nagrado Jean Améry na frankfurtskem knjižnem sejmu (2007), Premio Hemingway v Lignanu v Italiji (2009), Prix Européen de Littérature v Strasbourgu (2011) in nazadnje v Parizu (2014) Prix du Meilleur livre étranger, nagrado za najboljšo tujo knjigo za roman To noč sem jo videl. Med domačimi nagradami so pomembni trije kresniki, Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011), Drago Jančar pa je tudi prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo in prestižne nagrade Državljan Evrope 2015.

 

Posmehljivo poželenje

Ko gre Gregor Gradnik na enoletno izmenjavo kot učitelj kreativnega pisanja iz srednje-evropske, nedavno komunistične Slovenije v Ameriko, se njegovo življenje postavi na glavo. Ne le zaradi krute ameriške realnosti, s katero se sooči v vročih karnevalskih nočeh New Orleansa, ne le zaradi čudaštva profesorja Blaumanna, ki piše nikoli zaključeno delo o melanholiji, ne le zaradi njemu tako drugačnih Američanov, temveč tudi zaradi njega samega. V Gregorju pisatelju in človeku se spopadeta dva svetova, dve kulturi in dva jezika.

 „Iz te špranje sveta je vse izginjalo v druge prostore spomina, minljiva upanja in želje, minljiva življenja, materino, Anino, njegovo, vseh, vseh ljudi.”