Center slovanskih kultur odprl svoja vrata v Moskvi

Mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je v sodelovanju z Vserusko knjižnico za tujo literature Rudomino v ruski prestolnici, ob prisotnosti veleposlanikov iz številnih slovanskih držav, odprla Center slovanskih kultur. Gre za prvi tovrstni center, v katerem se bo, tako preko knjig kot tudi skozi pester program, ohranjala ter predstavljala kulturna dediščina slovanskih držav.

Osnovni namen delovanja Foruma slovanskih kultur je povezati trinajst slovanskih kultur in jih uprisotniti v globalnem kulturno-družbenem kontekstu. »Veseli me, da se uresničuje ideja o ustanovitvi slovanskega kulturnega centra. To, da se nahaja v tretji največji ruski knjižnici, ki ima preko 14 milijonov dokumentov, je zelo pomembno, saj je jezik in z njim literatura, s svojo pestrostjo, podobnostmi ter razlikami ter zgodbami, ki jih nosi v sebi, največja in najbogatejša dediščina, ki jo premore svet,” je na odprtju v Moskvi povedala dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur. Velik pomen Centra slovanskih kultur so v svojih nagovorih izpostavili tudi veleposlaniki iz Poljske, Češke, Srbije, Črne gore, Bolgarije, Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Nj. eks. mag. Primož Šeligo, veleposlanik Slovenije v Moskvi, je med drugim dejal: ”Promocijski projekti FSK niso usmerjeni le v slovanske države, ampak tudi v širši evropski prostor. Nekaj projektov je doseglo tudi prekomorske države.” Hkrati je Šeligo predlagal, naj podobni centri zaživijo tudi v frankofonskem, germanskem in romanskem kulturnem okolju. “Verjamem, da bi ti centri lahko zelo uspešno približali slovansko ustvarjalno misel ostalim evropskim kulturam in predstavili posebnosti vsake kulture, ki v besedah in drugih izraznih oblikah določa vsak narod zase.”

Center slovanskih kultur bo na dobrih 130 kvadratnih metrih, po besedah Rihterjeve, postal vozlišče srečevanj med uporabniki knjižnice, načrtnimi obiskovalci, radovedneži, ki si želijo spoznati novodobne Slovane, in vsemi, ki iščejo nove poti na poti v prihodnosti. “Zelo smo si različni, naše zgodovinske poti so se razhajale, toda ostala je naša slovanska duša, čustva, slovanski jeziki. In vse to nas povezuje,” je na otvoritvi še povedala Rihterjeva.

Slavnostni trak je, ob prisotnosti Mihaila Švidkoja, posebnega odposlanca ruskega predsednika za mednarodno kulturno sodelovanje, prerezala z Allo Manilovo, namestnico ministra za kulturo Ruske federacije in Vadimom Dudo, direktorjem Rudomine.